COMENIUS -GRANDPA’S GAMES
Človek potrebuje kruh, da lahko raste in obstaja, igro, da svoj obstoj poživi.
(F. J. J. Buytedijk)
Igra…poznajo jo vse kulture sveta. Skozi njo spoznavamo sebe in druge. Z njo pridobivamo veliko dragocenih izkušenj.
Vsi vemo, da ljudske igre tonejo v pozabo.
Prav tako se vsi zavedamo, da računalniške igrice in plastični junaki ne morejo nadomestiti izkušnje pridobljenih z igro na prostem v družbi vrstnikov, staršev, dedkov in babic.
Vse To in še marsikaj drugega me je vodilo k temu, da sem se pred dvema letoma prijavila na razpis za sodelovanje v mednarodnem projektu Comenius.
Naslov projekta je bil Let’s play together like grandpa.
Novica o sprejetju v projekt nas je razveselila meseca avgusta 2011…
Pred nami je bil velik izziv…
Učenci,ki so se odzvali povabilu sodelovanja v projektu, so spomine njihovih dedkov in babic pridno zapisovali ter izbrali deset najpopularnejših iger( gnilo jajce, gumitvist, žabice, kamenčkanje, petelinji dvoboj, divji mož, zemljo krast, nebesa in pekel,leti,leti,preskakovanje vrvi).
Te igre smo potem ponesli in jih delili z otroki po Evropi ( Belgije, Portugalske, Poljske in Estonije).
Z učenci naše šole smo sodelovali tudi na Tednu mlade Evrope, Evropske prestolnice kulture, na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Tam smo zraven starih otroških iger predstavili še ljudske plese.
Uspelo nam je…dedki in babice naših učencev, starejši krajani so pridno brskali po zakladnici svojega otroštva in nam ponudili mnogo zanimivih iger.
NAmen projekta pa ni bil samo v obujanju starih iger, ampak v spoznavanju kulturne in jezikovne raznolikosti, spodbujanju učenja živih tujih jezikov, izboljšanje kakovosti in povečanje obsega partnerstva med šolami…
V teh dveh letih so se stkale tudi čudovite nitke prijateljstva med učitelji, med učenci.
In tako bodo že naši učenci med letošnjimi šolskimi počitnicami pri sebi gostili svoje prijatelje iz Estonije. Mene pa bo pot zanesla na Portugalsko k moji novi prijateljici.
Življenje nam ponuja mnogo različnih odnosov, ki so se najbolj kvalitetno razvijali na posameznih partnerskih obiskih. Zadnji tak je bil v Estoniji od 13. – 17. maja, kjer smo se namesto sestankovanja in pisanja dokumentacije družili, se igrali in se lepo imeli. Hvala, dragi prijatelji, za vse lepe trenutke. Bilo je nepozabno in neponovljivo.
Smiljanka Ledinek
