Bolj kot se je bližal dan zaključne ekskurzije devetošolcev, slabša in nič kaj spodbudna je bila vremenska napoved. Že ko nas je pot vodila proti Gardalandu, so nas celo pot spremljali težki oblaki, ki so se pripravljali, da nas bodo zdaj zdaj zalili. A naše dobre volje ni moglo nič skaliti. Da smo le prestopili prag zabaviščnega parka, juhej! Pršec, kapljice in kaplje otrokom niso mogle do živega. Živahni in nasmejanih obrazov so v ničelnih vrstah preizkušali vrsto naprav, se hvalili z adrenalinskimi podvigi in premočeni kot miši zagotavljali, da je »ful kul«. A večja ploha nas je vendarle prisilila, da smo se raje odpravili proti hotelu, se osušili in premagovali utrujenost ob ogledu Vicenze, ki je na srečo poleg stare arhitekture premogla celo Sephoro za potešitev dekliških kozmetičnih želja. Naslednje jutro se ni razvleklo do opoldneva, ampak se je (pre)rano pričelo z zajtrkom in odhodom proti Benetkam. A zanimivi, izčrpni potopisni opisi vodičke Edite in vožnja z ladjico je pregnala vso utrujenost. Otroci so se iskreno čudili arhitekturnim biserom, vsrkavali Editine besede in bili del izjemne medkulturne gneče. Kratki napotki in ogledi najpomembnejših stavb in mostov so bili poplačani s prostim časom, med katerim so sami raziskovali uličice, sledili puščicam via S. Marco, vmes našli čas za pico, sladoled, nakup spominkov in dišečih Viktorijinih skrivnosti (beri: Victoria’s Secret). Devetošolci so se na izletu izkazali kot odgovorni in zanesljivi mladostniki, pravi veseljaki, ki so avtobus spremenili v party bus, s petjem krhali glasove in nabijali decibele, spremljevalkam pa povzročili le nekaj manjših pretresov z iskanjem mobitelov in denarnic, zato je bil obisk McDonald’sa na poti proti domu zanje zaslužena nagrada.
Hvala agenciji Pozejdon turizem d. o. o. za odličen program, izvrstni vodički Editi za geografsko-zgodovinsko podkovanost in potrpežljivima šoferjema, Božu in Tadeju, za razumevanje in potrpežljivost. (besedilo in fotografije: Simona Napast)
